[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.Pravoslavna duhov0 ãina ni zaostajala za vrhovi kato-li0 ke Cerkve v smislu posedovanja zemlje, vasi in gra-dov 94.Fabri se je zmotil tudi v splo0 ni oceni ruskegapravoslavja, saj je praksa oãitno spodbijala njegovepredstave.Pravoslavje, kot tudi katoli0 tvo, se je spremi-njalo na slab0 e: duhovniki so se vdajali pijaãi in kradli,90 F.Kaempfer.Das Russlandbuch& 40-41.91 F.Kaempfer.Das Russlandbuch& 53-54.92 Legendo je zapisal Ïe J.Fabri (Rossija v pervoj polovine XVIv.151, 181.)., F.Kaempfer.Das Russlandbuch& 97.93 Pri tem so zahtevali, da ljudem, ki so prestopili v pravoslav-no vero, ni treba veã sluÏiti prej0 njim gospodarjem.(C.Har-rauer.Beobachtungen& 197).94 Rossija v pervoj polovine XVI veka& 153, 183., F.Kaempfer.Das Russlandbuch& 46-47, 99.119 ÎIGA HERBERSTEINBESeDAza kar so bili kaznovani (pijanca so javno pretepli zbiãem, tatu pa so obesili).Posvetna oblast je imela v Ru-siji veãjo moã kot cerkvena na ãisto vseh ravneh, zaãen0 iz najvi0 je, saj je veliki knez popolnoma svojevoljno od-stavljal in imenoval 0 kofe.Duhovnikom so zaradi stor-jenih kaznivih dejanj sodili posvetni sodniki.Takegaravnanja ni dopu0 ãala niti katoli0 ka niti protestantskaduhov0 ãina.Herberstein je v svojih Zapiskih opazil vse-mogoãnost Vasilija III.na cerkvenem podroãju in nje-gov poskus razglasiti samega sebe za najbliÏjega Bogu.V nasprotju z mnenjem F.Kaempferja sicer lahko taposkus ocenjujemo kot izraz teolo0 kih ambicij VasilijaIII., torej kot teÏnjo velikega kneza, da poosebi tako po-svetno kot cerkveno oblast.To domnevo 0 e bolj potrju-jejo Herbersteinova poroãila o oãitno izraÏenem sovra0 -tvu moskovskega velikega kneza do papeÏa, kar ga je nanek naãin povezovalo z Maksimilijanom I95.Vse to jeustrezalo Herbersteinu, ker sta oba, Maksimilijan I.inVasilij III., imela podoben odnos do poglavarja katoli0 keCerkve.Tudi Maksimilijan I.je za ãasa Herbersteina(leta 1507) zavrnil sprejetje cesarske krone iz papeÏevih95 Fabri je menil, da Rusi priznavajo rimskega papeÏa kot boÏ-jega namestnika in Petrovega naslednika (Rossija v pervojpolovine XVI v.166, 199).120 ÎIGA HERBERSTEINBESeDArok, zaradi ãesar so se pojavila resna vpra0 anja, ali neÏeli sam cesar prevzeti tudi vloge papeÏa96.Da bi Herberstein izpolnil program Fabrija teolo-ga, filozofa in praktika katoli0 tva, je podrobno opisaltudi obrede pravoslavne Cerkve (obhajanje, krst, ãa0 ãe-nje ikon, post itd.) in pri tem opremil svoj opis z mno-gimi podrobnostmi iz vsakdanjega Ïivljenja, ki jih nje-gov predhodnik ni zabeleÏil.Omejimo se tokrat na opiskrsta in na odnos do spovedi.Herberstein zaãenja opis krsta97 z duhovnikovo obja-vo otrokovega imena in z duhovnikovimi poporodnimimolitvami, ki jih le-ta bere, ne da bi pri tem motil po-rodnico, ãeprav stoji tik za njenimi vrati.Herberstein nepojasni, zakaj duhovnik zavzema tako ãuden poloÏaj, 0 eposebej, ker je Ïenska po porodu v skladu s pravo-slavno religijo veljala za neãisto in ker so otroka krstili0 ele 40-ti dan po porodu, in to samo v cerkvi ãe otrokni bil iz preveã oddaljenih krajev in ãe pri tem ni bilozaradi mraza ogroÏeno njegovo zdravje .Iz tega Her-96 A.Nagele.Hat Kaiser Maximilian I im Jahre 1507 Papst wer-den wollen? // Historische Jahrbuch.Bd.28.1907.44-60,278-305.97 Gl.tudi: A.Tere0 ãenko.Ukaz.soã.â.III.46-47.V sodobnemãasu so pravoslavno tradicijo krsta in podelitve imena, poro-ke, pogreba in posta podrobno preuãevali I.A.Kremljova, T.A.Listova, T.S.Maka0 ina, T.A.Voronina, T.V.Petrova, S.V.Kuznecov idr.121 ÎIGA HERBERSTEINBESeDAbersteinovega povr0 nega opazovanja lahko razberemodvoje: da so bile cerkve verjetno na podeÏelju raz-meroma redke, in to, da je bilo v veãini cerkva mrzlo.Taka priãevanja so se ohranila tudi v knjigah piscev, kiso o tem pisali skoraj soãasno s Herbersteinovim popo-tovanjem v Rusijo.Sam obred krsta na 8.ali 40.dan otrokovega rojstva(v spomin Kristusovega obrezovanja oz.sreãanja Sime-ona s Jezusom)98 se je izvajal tako, da so otroka trikratpopolnoma potopili v vodo; brez tega ga ne bi 0 teli zakr0 ãenega .Vodo so blagoslovili za vsak krst posebej injo po obredu izlili za cerkvena vrata.Take podrobnostikaÏejo na to, da je verjetno Herberstein sam prisostvo-val pri obredu.Zelo je bil pozoren tudi na temperaturovode, v kateri so krstili otroka, saj poudarja, da so naj-veãkrat uporabljali mrzlo vodo, toplo pa le za bolneotroke.Sicer pa se otroka lahko krsti samo v primeru, ãedo krsta ni zbolel.Glede na to, da Herberstein dvakratomenja bolezni novorojenãkov, je mogoãe sklepati, data pojav v tistih ãasih ni bil redkost.Vendar pa se krst ne konãa s tem, da otroka potopi-jo v vodo, ampak ga tudi mazilijo z oljem, blagoslovlje-nem v zadnjem tednu Velikega posta pred Veliko noãjo,ki je posveãena spominu na Kristusovo trpljenje.98 M.Zabylin.Russkij narod, ego obyãai, predanija, sueverija ipoezija.Moskva, 1880.532.122 ÎIGA HERBERSTEINBESeDAHerbersteina je moãno zaãudilo vedenje botrov, ki sojih svojemu otroku doloãili star0 i: vsakiã, ko so se (po-navljajoã za duhovnikom doloãene besede) odrekli hu-diãu, so pljuvali po tleh .Obred se je konãal s tem, da sootroku odrezali pramen las, ki so ga nato povaljali v vos-ku in postavili na doloãeno mesto v cerkvi .Pri opiso-vanju obreda je Herberstein (kot Ïe pred njim Fabri) pri-merjal katoli0 ki obred kr0 ãevanja s pravoslavnim99 , sajpi0 e: Oni (pri tem) ne uporabljajo niti soli niti sline (po-me0 ane) z zemljo. Odnos Rusov do spovedi je bil razliãen. & preprostoljudstvo meni, da je to opravilo vladarjev in da v prvivrsti pripada plemenitim gospodom in najimenitnej0 immoÏem .Spoved se je opravljala v doloãenem ãasu, insicer okrog Velike noãi ; sam obred je v pravoslavniCerkvi javen.Duhovnik in spovedujoãi se verniki se po-stavijo na sredo cerkve prek katerokoli ikono, nameno-ma postavljeno za to , spoved pa se konãa, ko duhovniknaloÏi vernikom pokoro in s splo0 no molitvijo JezusKristus, boÏji sin, usmili se nas! .Za spoved najteÏjihgrehov je sluÏilo umivanje v blagoslovljeni vodi, in sicertekoãi, ki so jo zajeli na praznik Velike noãi.Sredi kesa-nja za manj0 e grehe, storjene tudi v soboto, Herbersteinomenja tudi post ali doloãene molitve, ki so za veãino99 Rossija v pervoj polovine XVI v.158, 189-190.123 ÎIGA HERBERSTEINBESeDApredstavljale velik napor, ker , pi0 e Herberstein, mo-litev Gospodovo zna le malokdo .Na podlagi opisa spo-vedi kot privilegija imenitneÏev in opisa kesanja v oblikimolitev lahko sklepamo, da je veãina Rusov Ïivela (kotnekoã) s poganskimi predsodki.Herberstein sicer zaidev protislovje, ko pi0 e o tem, da lahko Rusi sprejemajoobhajilo ãez vse leto, vendar le, ãe so se prej spovedaligrehov
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
